15. oktobra 2026 je Društvo UP v Ljubljani organiziralo strokovno izobraževanje »Kompleksnost zasvojenosti – med posameznikom, odnosom in družbo«, na katerem so strokovnjaki z različnih področij predstavili različne vidike zasvojenosti, njene vzroke, odnosne dinamike ter možnosti strokovne pomoči.
Zasvojenost ni zgolj vprašanje uporabe psihoaktivnih snovi ali posameznikove odločitve, da bo z uporabo prenehal. Gre za kompleksen pojav, pri katerem se prepletajo biološki, psihološki, odnosni in družbeni dejavniki. Učinkovita obravnava zato zahteva razumevanje človeka, njegovih življenjskih izkušenj, potreb in okoliščin, v katerih se je zasvojenost razvila.
Izobraževanje je odprla predsednica Društva UP Anita Demetrov, dipl. soc. del., sledila pa so predavanja, ki so povezovala strokovna spoznanja z izkušnjami iz prakse.
Od zasvojenosti do odnosa – kaj nam sporoča vedenje?
Dr. Boštjan Čampa je v predavanju Od zasvojenosti do odnosa: regulacija živčnega sistema, dramski trikotnik in utelešena prisotnost predstavil pomen delovanja živčnega sistema, čustvene regulacije in človekove potrebe po varnosti.
Poudaril je, da je zasvojenost lahko strategija za zmanjševanje notranje napetosti, občutkov nemoči ali nepovezanosti. S pomočjo Karpmanovega dramskega trikotnika je predstavil nezdrave odnosne dinamike ter pomen empatije, odgovornosti in pristne odnosne prisotnosti. Posebej je izpostavil tudi pomen prepoznavanja lastnih odzivov strokovnjaka in prilagajanja intervencij posameznikovemu čustvenemu stanju.
Strokovna pomoč se začne z odnosom, ne z zahtevo po abstinenci
Anja Mihevc, univ. dipl. soc. ped., je v predavanju Nujne strategije pri zasvojenosti predstavila praktične pristope k delu z osebami, ki uporabljajo psihoaktivne snovi, s poudarkom na zmanjševanju škode, varnem terapevtskem odnosu in spoštovanju posameznikove avtonomije.
Izpostavila je, da abstinenca ni nujno pogoj za vključitev v strokovno pomoč. Pomembno je razumeti funkcijo uporabe psihoaktivnih snovi ter skupaj s posameznikom oblikovati realne in dosegljive cilje. Poudarila je tudi pomen notranje motivacije, razumevanja ambivalentnosti in upoštevanja travmatičnih življenjskih izkušenj. Tudi majhne pozitivne spremembe so lahko pomemben korak v procesu okrevanja.
Celostno razumevanje zasvojenosti
Dr. Andrej Omulec je v predavanju Celoviti vpogled v zasvojenost predstavil širše razumevanje zasvojenosti in dejavnikov, ki vplivajo na njen razvoj ter vzdrževanje.
Osvetlil je prepletanje osebnih stisk, čustvenih potreb, odnosnih izkušenj in vplivov okolja. Izpostavil je tudi druge vrste nekemičnih zasvojenosti, kot so zasvojenost z odnosi, z nasiljem ipd. Celostno razumevanje zasvojenosti omogoča preseganje poenostavljenih razlag, ki zasvojenost povezujejo zgolj s pomanjkanjem volje ali samonadzora.
Pri strokovni obravnavi je zato pomembno prepoznavati dejavnike tveganja, posameznikove vire moči in možnosti za razvijanje drugačnih načinov soočanja s stiskami. Okrevanje je proces, ki vključuje spremembe na različnih življenjskih področjih in zahteva posamezniku prilagojeno pomoč.
Od prvega odnosa do zasvojenosti – ko alkohol nadomesti odnos
Dr. Andreja Tasič je v predavanju Od prvega odnosa do zasvojenosti: alkohol kot strategija uravnavanja čustev predstavila povezanost zgodnjih odnosnih izkušenj, čustvenega razvoja in poznejše zasvojenosti z alkoholom.
Posebej je poudarila, da lahko alkohol postopoma postane odnos, ki nadomešča druge odnose. Posamezniku lahko ponuja občutek pomiritve, varnosti in olajšanja, ki ga v medosebnih odnosih težko doseže. Tako alkohol ni zgolj sredstvo za uravnavanje neprijetnih čustev, temveč lahko prevzame vlogo navidezno zanesljivega odnosa, h kateremu se posameznik vedno znova vrača.
Zgodnje izkušnje pomanjkanja čustvene podpore, varnosti in povezanosti lahko vplivajo na poznejše načine soočanja s stiskami. Opustitev alkohola zato lahko pomeni tudi izgubo pomembnega, čeprav škodljivega načina čustvene regulacije. V procesu okrevanja je tako pomembno razvijati varnejše načine soočanja s stiskami ter graditi odnose, ki omogočajo občutek sprejetosti in povezanosti.
Zasvojenost pri mladostnikih – izzivi strokovne obravnave v Sloveniji
Ivona Kruljac, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, je predstavila izkušnje iz klinične prakse z mladostniki v Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CZOPD) ter izzive njihove obravnave v Sloveniji.
Predstavila je podatke evropske raziskave ESPAD 2024, ki kažejo na pomembne izzive na področju uporabe psihoaktivnih snovi med mladostniki. Med drugim je 41 % slovenskih dijakov ocenilo, da je konoplja lahko dostopna, 8,6 % pa jih je poročalo o njeni uporabi v zadnjih 30 dneh.
Posebno pozornost je namenila resnejši uporabi prepovedanih drog in komorbidnosti, saj se uporaba psihoaktivnih snovi pri mladostnikih pogosto prepleta z drugimi duševnimi motnjami in psihosocialnimi stiskami.
Spregovorila je tudi o varovalnih dejavnikih, pomenu zgodnjega prepoznavanja težav ter načrtovanju individualizirane pomoči mladostnikom, ki upošteva njihove razvojne posebnosti, duševno zdravje, družinske odnose, socialno okolje in stopnjo tveganja.
Okrogla miza – izkušnje in izzivi iz prakse
V okviru izobraževanja je potekala tudi okrogla miza sodelavcev Društva UP, na kateri so se strokovna spoznanja povezala z izkušnjami vsakodnevnega dela z osebami, ki se soočajo z zasvojenostjo, in njihovimi svojci.
Okrogla miza je omogočila izmenjavo različnih strokovnih pogledov, konkretnih izkušenj in izzivov iz prakse. Takšni pogovori spodbujajo razmislek o pristopih k obravnavi zasvojenosti, iskanje novih rešitev in krepitev sodelovanja med strokovnjaki.
Dogodek se je zaključil s skupnim pogovorom in vprašanji udeležencev, ki ga je vodila Tabita Ruiz, mag. zakonskih in družinskih študijev.
Pomemben del izobraževanja je bilo tudi neformalno druženje, ki je udeležencem ponudilo priložnost za medsebojno spoznavanje, izmenjavo izkušenj iz prakse in vzpostavljanje novih strokovnih povezav. Takšna srečanja so dragocena tudi zato, ker omogočajo nadaljevanje strokovnih pogovorov zunaj formalnega programa ter prispevajo k povezovanju strokovne skupnosti.
Razumevanje človeka kot izhodišče strokovne pomoči
Rdeča nit izobraževanja je bilo spoznanje, da zasvojenosti ne moremo obravnavati ločeno od človeka, njegovih odnosov in življenjskih izkušenj.
Razumevanje funkcije zasvojitvenega vedenja, prepoznavanje čustvenih in odnosnih potreb ter vzpostavljanje varnega in spoštljivega odnosa so pomembna izhodišča za strokovno pomoč. Sprememba ni vedno linearen proces in ne poteka pri vseh posameznikih enako hitro.
V Društvu UP si prizadevamo za celostno in strokovno obravnavo zasvojenosti, ki poleg zmanjševanja tveganj in posledic zasvojenosti vključuje tudi krepitev posameznikovih virov moči, odnosov in kakovosti življenja.
Iskrena hvala vsem predavateljem, sodelavcem in udeležencem, ki so s svojim znanjem, izkušnjami in sodelovanjem prispevali k izvedbi strokovnega izobraževanja.
